Nova raziskava kaže, da bi lahko kisik iz Zemlje potoval vse do lune, kjer se shranjuje v Lunino prst. To je proces, ki kot se zdi, se dogaja 2,4 milijarde let, že od takrat, ko se je kisik oblikoval okoli našega planeta, kar pomeni, da bi Lunina prst lahko vsebovala ujete delce iz zgodnje Zemljine atmosfere. Ta izmenjava kisika, ki je podrobno opisana v študiji, ki je objavljena danes v reviji Nature Astronomy, se previdoma zgodi le za nekaj dni med Lunino 27. dnevno orbito. Večino časa je Luna nenehno obstreljevana s sončnim vetrom - hitrimi tokovi nabitih delcev, ki izbijajo iz Sonca. Za pet dni vsako lunino orbito Luna prehaja Zemljin magnetni rep, del planetovega magnetnega polja, ki se razteza navzven stran od Sonca. Rep sčiti Luno od solarnega vetra in dovoljuje nabitim kisikovin ionom, da glede na študijo potujejo na lunino površino. To pomeni, da je Luna - mrtva skala, nesposobna vzdrževati življenje - zasuta s stranskim produktom življenja tukaj na Zemlji. Dejansko je vir večine našega kisika v naši atmosferi biološki, ki ga ustavrjajo rastline med fotosintezo,. To je proces katerega so znanstveniki sumili že kar nekaj časa, vendar pa ga niso mogli potrditi vse do danes. Raziskovalci so  predlagali, da tudi druge atmosferske komponente, kot dušik in plemeniti plini, prehajajo na Luno na ta način, kar temelji na vzrocih prsi iz Lune.

vir: https://science.slashdot.org/