Sri Bhagavan je bral iz Prabuddha Bharata izrek Kabirja, da vsi vedo, da se kapljica stopi v ocean, vendar pa jih le malo ve, da se ocean stopi v kapljico. Rekel je, da je to je para bhakti, said he.

('Pogovori s Sri Ramano Maharshijem' 50)

D: Kako naj posameznik povprašuje: “Kdo sem jaz?”

M: Dejanja kot “iti” in “priti” pripadajo samo telesu. In tako, ko posameznik pravi “šel sem, prišel sem”, to pomeni isto kot, če bi povedal, da je telo “jaz”. Toda, ali se lahko za telo pove, da je zavest “jaz”, saj ga ni bilo pred tem, kot se je rodilo, je narejeno iz petih elementov, ne obstaja v stanju globokega spanja in postane truplo, ko je mrtvo? Ali se lahko za to telo, ki je negibno kot klada pove, da sije kot “jaz”? Zato se na zavest “jaza”, ki najprej vznikne v telesu, nanaša različno kot na samo domišljavost (tarbodham), egoičnost (anankara), pomanjkanje zavedanja (avidya), mayo, nečistost (mala) in individualno dušo (jiva). Ali lahko obstanemo brez povpraševanja v to? Ali ne pride do naše odrešitve skozi povpraševanje, saj vse svete knjige izjavljajo, da je prav uničenje “samo prevare” osvoboditev (mukti)? Zato bi s tem, ko naredite iz trdnega telesa (truplo) truplo, ki niti ne izušča besede “Jaz”, posameznik moral povprševati goreče kot: “Kaj je torej to, kar vznika kot “Jaz”?. Potem bo v srcu posijal žarek kot brezbesedna razsvetlitev oblike “Jaza”. Torej, bo tam sama po sebi sijala čista zavest, ki je neomejena in bo omejena (zavest) s svojimi mnogimi besedami izginila. Če posameznik ostane miren brez tega, da bi zavrgel to (izkušnjo), bo egoičnost, občutek individualnosti, oblike “jaz sem telo” popolnoma uničen in na koncu bo končna misel oz. oblika ‘jaza’ pogašena kot ogenj, ki gori kot kafra. Veliki modreci in svete knjige izjavljajo, da je že to osvoboditev sama.

Spoznanje mora obstajati kljub vsemu nemiru v življenju.

~ Sri Ramana Maharshi

Če se predaš Višji Moči, je vse v redu. Moč vsekakor vidi tvoje zadeve. Le tako dolgo, kakor misliš, da si ti tisti, ki deluje, si zavezan, da žanješ sadove svojih delovanj. Če pa se po drugi strani predaš in prepoznaš svoj individualni jaz kot le orodje Višje Moči, bo ta Moč prevzela tvoje zadeve (delovanje) skupaj s sadovi delovanj. Nič več ne učinkujejo nate in delo se nadaljuje nezavrto. Če prepoznaš Moč ali ne, se ogrodje stvari ne spremeni. Pride le do spremembe zunanjega izgleda. Zakaj bi moral nositi svoje breme na glavi, če pa potuješ na vlaku? Vlak nosi tebe in tvoje breme, neglede na to, če je breme na tvoji glavi ali na tleh v vlaku. Ne zmanjšuješ bremena vlaka s tem, da ga imaš na svoji glavi, temveč le po nepotrebenm napenjaš sebe. Podoben je občutek posameznikov o delovanja v svetu.

~ Sri Ramana Maharshi

...iz "Govor 503"; 17. avgust, 193

S tem, ko prenehaš biti tisti, ki ve, potem pride do popolnosti.

~ Sri Ramana Maharshi

Misli je treba preverjati

z isnaknjem, komu se pojavijo.

Tako, da greste do njihovega Izvira,

tja, kjer se ne pojavljajo.

Ramana Maharshi

- Govor 618

Bog je tako zelo ljubil Svet, da je dal svojega edinega Sina, da kdorkoli verjame v njega, ne bi smel propadati temveč imeti večno življenje.

- Jezus Kristus