Ljudje bi si želeli čutiti sebe, vendar pod njihovimi pogoji. No, naj vas spomnim, da je to nemogoče, če želimo to storiti 100%. Ne smemo pozabiti, da smo vsi vse in da vsi čutimo vse in to le z enim razlogom. Da pomagamo drug drugemu ozavestiti, kaj smo sami, namreč.
Zgodba gre tako… Ker smo vsi vse in ker vsi čutimo vse, je tudi logično, da vse kar se zgodi nekomu, da tudi to zaznavamo vsi. Samo od nas je odvisno ali bomo to tudi v resnici priznali kot del nas, saj je tudi on del nas oz. je njegovo čutenje del našega čutenja, ali pa bomo vse skupaj potlačili in s tem naredili nekaj, čemur se pravi samo zanikanje. Prenehali bomo namreč čutiti del sebe, ki predstavlja onega drugega, a še vedno je to tudi del nas samih. Zapleteno, mar ne?
No, niti ne tako zelo. Vse kar poznamo kot manifestirajoči se svet je kvantna stvarnost, kvantno polje, vse je vibracija. Ker smo vsi iz vibracije, iz iste prvinske snovi, ki tvori vse, smo vsi vse in vse kar se zgodi v nekem delu vibracije se preko kvantne povezanosti odzrcali v drugih delih tega polja. Ne smemo pozabiti, da smo vsi vse in da vsi čutimo vse, kajti le tako se lahko zavedamo, da vsi vplivamo na vse. No in četudi se tega ne zavedamo, vplivamo vsi na vse.
Razlika med prvim, kjer se zavedamo in med drugim, kjer se ne zavedamo je le ta, da pri prvem doživljamo izkušnjo z zavedanjem, da smo tudi mi del nje oz. je ona del nas in če jo želimo spustiti v naše življenje, jo moramo najprej zaznavati. Zanimivo pa je to, da velja enako za ljubezen kot za bolečino, za obilje kot revščino…kajti vsi smo vse in vsi čutimo vse. In če ne želimo čutiti katerega delčka, katere vibracije, ki je prav tako del nas, to lahko tudi storimo, a takrat se stvari malček zapletejo. Prenehamo čutiti tisto, česar ne želimo, a ob tem tudi prenehamo čutiti in ustvarjati to vibracijo, saj je enostavno ne poznamo in če je ne poznamo je ne moremo ustvariti.
Približno takole gre vse to… Če so naši predniki živeli v vojnih razmerah, bili lačni ipd. in niso bili vajeni ustvarjati vibracije oz. čustva radosti se tega nismo naučili niti mi sami, saj nismo imeli možnosti, da bi jo začutit dovolj, da bi se jo lahko naučili ustvarjati. Ali pa, če je nekdo rojen v družini, kjer med staršema ni ljubezni iz nekega razloga se ta tudi ne more prenesti na otroka, ker je enostavno starša ne znata ustvarjati in otrok je ne ve začutiti in ne ustvariti.
V obeh primerih, ker tega ne ve začutiti, je tudi ne bo čutil, ko ga bodo drugi obdajali z njo iz nekega razloga, a hkrati je tudi ne bo vedel ustvariti že zato, ker je sploh ne pozna (na ravni vibracije, ki jo ve ustvariti). Po domače… V družbi veselih in radostnih ljudi ne bo mogel začutiti radosti, ker je ne ve ustvariti oz. poustvariti znotraj sebe, da bi jo lahko potem doživel v svojem fizičnem telesu in isto je z ljubeznijo. A vsa ta kolobocija z ustvarjanjem vibracij se ne bo končala le pri čutenju, temveč bo šla še naprej, saj tak posameznik niti ne bo vedel, kako naj se obnaša pri stiku z njo. Še več, ker bo neznana, lahko pride celo popolnega izražanja strahu in zavračanja vsega kar je v smeri takšne vibracije.
S tem, ko ljudje zavračamo čutenje tega kar prihaja od zunaj v bistvu prikrajšujemo sami sebe za izkušnjo čustva, vendar ne le čustva kot takega, temveč tudi njegove materializacije v življenju. Ne moremo prepoznati obilja, ki se nam ponuja v življenju, če ne vemo kakšna je njegova vibracija, ravno tako ne ljubezni.
Vsak človek, ki ga srečamo nam kaže delček nas, naše notranjosti. Če nam določeni aspekti, ki ji zaznavamo, da prihajajo od njega, znotraj nas povzročajo nelagodje se je vsekakor dobro zazreti v to in soočiti bodisi z bolečino, s sramom ipd. in začutiti to, kar je spodaj, kajti tudi to smo mi. To je tisti del nas samih, ki ga še nismo nikoli začutili in znotraj nas povzroča blokado v pretoku življenjske energije skozi naše telo, kar z drugimi besedami pomeni blokado v materializaciji tega, kar si v življenju želimo soustvarjati z ljudmi. Ne pozabite, vsi smo vse in vsi čutimo vse, in ustvarjamo lahko le to, kar znamo prepoznati.
