»Kako malo in krhko je življenje, ki se dotika tega materialnega sveta«, spoznava Tomaž. Vse kar mu je bilo dano v življenju je iz njega naredilo to kar je sedaj in vse kar mu bo še dano, ga bo peljalo naprej po njegovi poti, prav tja kamor si želi. »Življenje, ki je krhko in majhno tukaj, je veliko in veličastno tam«, pravi. In njegova pot ga že od rojstva naprej pelje tja.

Že kot fantič je izražal mnoge talente, vendar pa jih ni mogel pripeljati do popolnega izraza, saj se je še prej bilo potrebno naučiti mnoge stvari materialnega sveta. Bilo je potrebno začutiti bolečino, sram, strah, trmo in še mnoge druge, prav tako pa je bilo potrebno začutiti svojo veličastnost ter njen padec, da se je lahko pobral in skozi življenjske avanture naučil dragocena spoznanja, ki mu sedaj omogočajo, da jih deli s svetom.

Vsa bolečina, ki je sledila ob pobiranju od padca v življenju mu je omogočila, da je predelal mnoge aspekte človeškega izraza, bodisi iz strani tega, ki je prizadet, ki ga boli ipd. ali pa s strani tega, ki prizadeva, ki poškoduje. Širina, ki mu jo je prineslo življenje, je oblikovala, ne trdno osebnost, saj se je osebnost začela topiti in stapljati s finejšimi ravnmi obstoja, temveč modrost s katero podpira posameznike, da lažje prepoznajo sebe in svoj svet ter se na ta način zdravijo tako fizičnih, kot psihičnih, čustvenih in duhovnih tegob.

Svet, ki se mu je odstrl je postal njegovo poslanstvo, njegova misija, skozi katero je spoznal, da s tem, ko podpre svojega brata, svojo sestro pri poti naprej, da s tem podpre sebe in skupaj postaneta močnejša. Njegova želja in pot je rasti in se razvijati ter postajati boljši in boljši, potovati višje in višje.