Vsaka misel, ki jo mislimo je nosilec neke energije. Kadarkoli jo usmerimo izven  koncepta naše notranje resnice, nekam, kjer energija ne niha (vibrira) v skladu s tem, kako si naš um predstavlja, da bi svet naj funkcioniral, poizkušamo bodisi vplivati na ali sprejeti resničnost okrog nas. Kadarkoli ustvarimo misel z namenom vplivanja je to manipulacija oz. poskus manipulacije nekoga ali nečesa, v nasprotnem pa je to le brezpogojno sprejemanje resnice kot jo zaznavamo in čutimo v določenem trenutku. Seveda pa obstaja še mnogo vmesnih kombinacij…

Meje povsod okoli nas. Vendar, če dobro pomislimo na svoj notranji svet bi si morda v določenih situacijah le malo bolj želeli mej ali pa morda, da bi bili drugi bolj sočutni do nas in nas ne bi toliko prizadeli. Velikokrat si za meje napačno predstavljamo, da nam jih postavlja zunanji svet, vendar pa si jih dejansko postavljamo sami, in to na vseh nivojih.  Vsak človek sam sebe prepriča kako deluje svet okoli njega in v skladu s tem tudi zakoliči  teritorij svojega gibanja.

Vsak od nas sprejema in oddaja neke vrste energijo. Te energija je lahko raznih vrst. Med drugim tudi energijo svojega osebnega polja, ki je nabita s svojimi osebnimi mislimi. Mnogo ljudi to energijo zaznava na takšen ali drugačen način, vendar pa, ker ne pozna energetske abecede si tega ne zna razlagati oz. lahko dostikrat tudi nemočno popusti pred vplivi, ki izvirajo iz okolice. To ljudje velikokrat pripisujemo slabemu dnevu, dejstvu, da smo vstali z levo nogo, ipd., vsekakor pa bolj malo krat pomislimo, da se to neposredno dotika sveta v katerem živimo in, da bi lahko s tem tudi kaj storili. Dostikrat se zgodi, da se enostavno prepustimo usodi in nemočno gledamo, da se stvari okoli nas dogajajo kot na filmskem platnu in se nam isti filmi ponavljajo znova in znova.