POGLAVJE 25

 

IŠČI IN NAŠEL BOŠ

Če si pomagaš sam, potem ti bodo nebesa prišla na pomoč – Zapazi ptiča v zraku – Ne zagotavljaj zlata v denarnici

 

ČE SI POMAGAŠ SAM, POTEM TI BODO NEBESA PRIŠLA NA POMOČ

1. Prosi in dano ti bo, išči in našel boš; trkaj in odprlo se ti bo.. vsakdo, ki je prosil je prejel; in ta, ki je iskla je našel; in temu, ki je trkal se bo odprlo. Ali kaj za človeka si ti, če ga sin prosi za kruh, da mu daš kamen? Ali če prosi za ribo, da mu da kačo? Če ste zlobni potem vedite kako dati dobre darove svojim otrokom, kako bi več vaš oče, ki je v nebesih dal dobre stvari tem, ki so ga prosili? (Matthew, 7: 7-11).

2. Iz perspektive zemeljskega pogleda je življenjsko pravilo: Išči in našel boš enako kot: Pomagaj sam sebi in nebesa ti bodo priskočila na pomoč. To je osnova Zakona dela in posledično Zakona napredka, ker je napredek otrok dela, in to podvrže aktivnosti silo inteligence. Med človekovim začetkom je uporabljal svojo inteligenco samo za iskanje hrane, kot sredstvo zavarovanja pred klimatskimi dejavniki in zaradi varovanja pred svojimi sovražniki. Vendar pa je bog dal človeku nakaj več kot je dal živalim, nekaj kar je nenehna želja za samo izboljšanjem. To je želja, ki ga spodbuja pri iskanju najboljših rešitev za izboljšanje svojega položaja v življenju, kar ga pravočasno vodi k odkritjem, k izumljanju stvari, za dovršitvijo znanosti, ker je znanost tista, ki mu da tisto, kar mu primanjkuje. Skozi človekove raziskave njegova inteligenca raste, njegova morala pa se čisti. Potreba telesa utira pot poti Duha. Po materialnem nahranjenju potrebuje človek duhovno hrano. Tako prehaja iz divjaštva v civilizacijo.

Toda stopnja napredka, ki jo je dosegel vsak posameznik v enem življenju je zelo majhna, v največ primerih celo neopazna. Kako lahko potem človeštvo napreduje bre prejšnjega obstoja in ponovnega obstoja duše? Če se duše, ki dnevno zapustijo Zemljo ne bi nikoli vrnile, potem bi se človeštvo vedno znova obnavljalo s primitivnimi elementi, in se še vedno imelo naučiti in narediti. Potem ne bi bilo razloga zakaj bi človek mogel biti naprednejši danes kot je bil v prvih epohah sveta, ker bi z vsakim rojstvom bilo potrebno začeti vso intelektualno delo znova. Po drugi strani pa z vrnitvijo pa se s stopnjo napredka spozna in se priuči česa novega vsakič ko se vrne, potem duša postopno preide iz barbarskega stanja v stanje materialistične civilizacije in potem naprej do moralne civilizacije (Glej poglavje 4, postavka 17).

3. Če je bog osvobodil človeka telesnega dela, bi se njegovi udi izsušili. Če bi osvobodil človeka intelektualnega dela potem bi njegov duh ostal v stanju začetka ali le živalskega instinkta. Zato je naredil delo potrebno s tem ko je rekel: Išči in našel boš; delaj in ustvarjal boš. Na ta način si produkt svojega dela; prejmeš zasluge zanj in povračilo v skladu s tem kar si naredil.

4. Zaradi čistosti tega principa, da duhovna bitja ne pomagajo obzirno z delom v raziskavah s vnašanjem odkritij in izumov, ki so že pripravljeni za takojšnjo uporabo na takšen način, da jim ne bi bilo potrebno nič narediti, le sprejeti kar je bilo položeno v njihove roke brez kakršnekoli nesigurnosti, niti upogniti in pobrati ne bi bilo potrebno, niti misliti ne bi bilo potrebno o tem. Če bi stvari bile kot to, potem bi se najbolj leni lahko obogatili in najbolj ignorantni bi postali modri brez vsakega napora in oboji bi imeli zasluge usmerjene v njih za to, česar niso naredili. Ne, duhovna bitja ne prihajajo, da bi osvobodila človeka Zakona dela, temveč le, da mu pokažejo cilj, ki ga je potrebno doseči in pot, ki vodi tja s tem ko pravijo: hodi in prišel boš tja. Našel boš svojo pot posuto s kamenčki; išči jih in potem jih premakni. Dali ti bomo potrebno moč, če jo boš s prizadevanjem uporabil (glej THE MEDIUMS' BOOK, (1) poglavje 26, od postavke 291 naprej).

5. Iz moralne točke gledišča te Jezusove besede razglašujejo, da če prosimo za svetlobo, ki nam bo pokazala pot, bo le ta dana; če prosimo za moč, da se upramo zlu, jo bomo prejeli; če prosimo za podporo dobrih duhovnih bitij, bodo prišli, da nas bodo spremljali, kot je to počel angel Tobias (2), nas bodo vodili; če prosimo za dober nasvet nas ne bodo zavrnili; če trkamo na njegova vrata, se bodo odprla. Toda prositi moramo iskreno, z vero, z zaupanjem in z gorečnostjo.

Predstaviti se moramo s svojo ponižnostjo in ne z aroganco, drugače bomo prepuščeni svoji lastni moči in padec, ki se bo zgodil bo kazen za naš ponos.

To je bilo torej mišljeno z besedami: Išči in našel boš; trkaj in odprlo se bo.

NE OPREMI SE Z ZLATOM V SVOJI DENARNICI

9. Ne opremi se niti z zlatom, niti s srebrom, niti z bronom v svoji denarnici, niti z beraško bisago za svoje potovanje, niti z dvema plaščema, niti s čevlji, niti z žezlom; saj za delavca je vrednost njegovega mesa.

10. In v kateremkoli mestu ali vasi boste vstopili, vprašajte kdo je vreden in tam vztrajajte dokler ne greste naprej. In ko pridete v hišo, pozdravite. In če je hiša vredna, naj bo nad njo vaš mir: toda če ni vredna, naj se vaš mir vrne k vam. In kdorkoli vas ne bo sprejel , niti slišal vaših besed, ko odidete iz hiše ali mesta, otresite prah s svojih stopal. Resnično vam pravim, da bo bolj znosno za zemljo Sodome in Gomore na Dan sodbe, kot za mesto (Matthew, 10: 9-15).

11. Takrat ni bilo nič čudnega v teh besedah, ki jih je Jezus izgovoril svojim Apostolom, ko jim je zapovedal da oznanjajo Srečno sporočilo sploh prvič. Le-to je bilo v skaldu z patriarhalnimi navadami Orienta, ko je bil popotnik vedno dobrodošel v šotoru. Toda dandanes so popotniki zares zelo redki. Med modernimi ljudmi je razvoj potovanj ustvaril nove navade.

Te iz starodavnih časov so le ohranjene v zelo daljnih deželah, ker še niso prodrli veliki premiki. Če bi se Jezus vrnil danes, ne bi več mogel povedati njegovim Aposotlom, da se naj podajo na cesto brez previdnosti.

Mimo njihovega dejanskega pomena te beseda vključujejo zelo prefinjen moralni čut. Ko jih je predlagal je Jezus učil svoje učence, da naj zaupajo v božjo previdnost. Še več, s tem, da niso imeli nič, niso mogli povzročiti zavisti med temi, ki so jih sprejeli. To je bil način razlikovanja med temi, ki so bili sebični in temi, ki so bili radodarni. Zato jim je rekel: »Odkrijte kdo je vreden, da se pri njem zaustavite.« ali bolje: kdo je dovolj človeka, da bi oblekel popotnika, ki nima ničesar, s čimer bi plačal, saj so ti edini vredni, da prejmejo vaše besede in jih je moč prepoznati z njihovo dobrodelnostjo.

Z ozirom na te, ki ne skrbijo niti, da bi jih sprejeli niti, da bi jih poslušali, ali je rekel svojim učencem, da jih naj preklejo, da jim bodo naložili učenja ali da bi uporabili nasilje in silo in jih spreobrnili na ta način? Ne, preprosto jim je rekel, da naj grejo stran in naj poiščejo druge, ki, ki so željni poslušati.

Dandanes Spitizem govori iste stvari svojim sledilcem. Ne kršite čigarkoli zavesti. Ne silite nikogar, da bi zapustil svojo vero, da bi se prilagodil vaši. Ne izobčite teh, ki ne mislijo na takšen način kot vi. Pozdravite vse, ki so prišli, da se vam pridružijo, in pustite na miru vse te, ki so zavrnili vaše ideje. Spomnite se Kritusovih besed. Drugič spet bo nebesa prežemalo nasilje, toda danes jih prežema milina (Glej poglavje 4, postavki 11 in 12)