Poglavje 7

BLAGOSLOVLJENI SO REVNI NA DUHU

NAVODILA DUHOV.

NAPUH IN PONIŽNOST

11. Moji dragi prijatelji, naj bo božji mir z vama! Prišel sem, da bi vas spodbudil, da bi sledili dobri poti.

Ponižni Duhovi, ki so v drugem času naseljevali Zemljo, so dobili nalogo Boga, da vas razsvetlijo. Blagoslovljen naj bo Gospod za milost, da nam je podaril, da smo lahko sposobni pomagati vam, da se izboljšate. Naj me Sveti duh razsvetli in mi tako pomaga in naredi moje besede razumljive in mi pokloni naklonjenost, da jim bom sposoben položiti v doseg vseh! Vi, ki ste inkarnirani, ki greste skozi preizkuse in iščete svetlobo, molim, da mi naj božja vojla pride na pomoč, da bom lahko naredil, da bodo ta učenja zasijala pred vašimi očmi!

Ponižnost je vrlina precej pozabljena med vami. Od mnogih primerov, ki so vam bili dani, ste jim sledili le v majhnem številu. Vendar pa, ali je možno biti dobrodelen do vašega soseda, brez da ste ponižni? Seveda ne, ker to čustvo poniža človeštvo na enak nivo s tem, da jim pove, da so bratje in sestre, ki bi si morali vzajemno pomagati, kar potem vodi do stanja dobrote. Brez ponižnosti ste se le okrasili z lastnostmi, ki jih ne posedujete, kot če bi uporabljali obleko posebno za namen, da bi skrili neko fizično abnormalnost. Ne pozabite njega, ki nas je rešil; ne pozabite njegove ponižnosti, ki je bila tako velika, da ga je pripeljala nad vse preroke!

Napuh je strašno nasprotje ponižnosti. Če je Kristus obljubil Nebeško kraljestvo revnim je to bilo zato, ker so si veliki na tej Zemlji predstavljali svoje nazive in bogastvo za nagrado, ki so je deležni glede na zasluge in so se tako smatrali kot bolj čisto bistvo kot revnščina. Sodili so, da so upravičeni do nazivov in bogastva, v smislu, da ko jim je Bog to odvzel, so ga obsodili nepravice. Oh! Kakšen zasmeh božje pravice, kakšna slepota! Ali Bog razlikuje glede na telo? Ali ni fizično pokrivalo revne osebe čisto enako kot to, od bogate osebe? Ali je Stvarnik naredil dve vrsti človeštva? Vse kar je naredil Bog je modro in veličastno. Zato mu nikoli ne pripisujte teh zamisli, ki jih je ustvaril vaš naduti um.

Oh, vi, ki ste bogati! Med tem, ko stopate pod vaš zlati strop varno iz hladnega, ali se ne zavedate tisoče vaših bratov in sester, ki si v božjih očeh zaslužijo ravno toliko kot vi sami, in spijo na slami? Ali niso ti, ki živijo lačni enaki kot vi? Zelo dobro poznam, da se vaš napuh upira mojim besedam. Strinjate se, da date miloščino, toda nikoli jim ne boste segli v roko! »Zakaj tako!« boste rekli, »Jaz, ki sem najplemenitejše krvi, eden največjih na tej Zemlji, enak tem nesrečnim ubožcem, ki so pokriti s cunjami! To je domišljava Utopija psevdofilozofov! Če smo enaki, zakaj jih je Bog položil tako nizko in mene tako visoko?« Prav res je, da vaše službe niso enake, toda, če bi se slekli, kakšna razlika bi bila med vami in njimi? Neglede na to, pa bi ti plemenite krvi rekli, da obstaja kemična razlika; toda do danes talšna razlika še ni bila odkrita med krvjo gospoda in plebejca ali gospodarja in njegovega sužnja. Kdo lahko garantira, da niste v preteklosti tudi vi bili ubogi in nesrečni kot so oni sedaj? Da tudi vi niste prosili za vbogajme? Kdo lahko pove, če nekega dne v prihodnosti ne boste vi prosili vbogajme od nekoga, ki jih prezirate danes? So bogastva večna? Ali izginejo, ko telo propade? Kljub vsemu telo ni nič več kot minljiv ovitek Duha! Ah! Pokrijte se z malo ponižnosti! Vzžite končno svoje oči na resničnost stvari tega sveta, na to kar vodi do veličine po eni strani in do podrejanja na drugi. Ne pozabite, da vam smrt ne bo prikrajšana, nikomur ni; niti ne morejo biti ohranjeni vaši nazivi, ko odidete, kar lahko pride danes, jutri ali kadarkoli. Če se zakoljete v vašem ponosu,oh, koliko boste morali žalovati! Potem si boste zaslužili veliko sočutje.

Vi, ki ste tako polni napuha, kaj ste bili prej, preden sta postali plemeniti in močni? Verjetno ste bili pod najnižjimi od vaših služabnikov. Zato, zato priklonite vaše vzvišene obrvi, saj Bog lahko povzroči, da boste padli v točen trenutek, ko ste najbolj poviševali sebe. Vsi ljudje so enaki na božanski lestvici pravice; samo vrlina označuje razlikovanje v očeh Boga. Vsi Duhovi prihajajo iz istega bistva in vsa telesa so sestavljena iz iste snovi. Vaši nazivi in imena ne spremenijo ničesar. Ostanejo v grobnici in na noben način ne prispevajo k zmožnosti uživanja bogastva izbranih. Njihovi plemiški nazivi temeljijo le na dejanjih dobrodelnosti in ponižnosti.

Ubogo bitje! Ti si mati! Tvoji otroci trpijo! Hladno jim je in lačni so medtem, ko se ti kriviš pod bremeni tvojega križa, greš ven in se ponižuješ, da bi jim prinesla kruh! Oh! Priklanjam se pred tabo! Kako svetniška in plemenita si, kako veličastna v mojih očeh! Moli in čakaj, kajti še vedno nisi našla sreče na tem svetu. Bog bo podaril Nebeško kraljestvo ugobim in zatiranim, ki zaupajo Vanj. In ti, ljuba deklica, kdo pa si razen otrok, ki verjame v delo in pomanjkanje. Zakaj imaš takšne misli? Zakaj jočeš? Dvigni svoje oči k Bogu, ki je miren in poln usmiljenja.

On te ne bo zapustil. Zvok zabav in radosti tega sveta, zaradi tega bije tvoje srce hitreje. Želiš se polepšati in se družiti s srečnimi na tem področju. Sebi govoriš, da, podobno kot ženska, ki je šla mimo osvobojena skrbi in popolnoma nasmejana, bi tudi ti lahko bila bogata. Oh! Dragi otrok, ne govori takšnih stvari! Če bi samo vedela koliko solza in neizrečene bolečine je skrito pot temi okrašenimi oblekamikoliko joka pridušenega z zvokom glasnega orkestra, bi ti bila ljubši tvoj ponižen položaj in siromaštvo. Skrbi, da boš čista v očeh Boga, če ne želiš, da se od tebe obrne stran tvoj Agnel varuh, da pokrije svoj obraz z belimi krili in te prepusti tvojemu kesanju na tem planetu, brez vodnika, brez podpore, kjer se boš izgubila in kjer boš prisiljena, da počakaš na kazen v naslednjem svetu.

Vsi vi, ki trpite pred nepravičnostjo pred vašim sotovarišem človekom, bodite popustljivi do napak vaših bratov in sester in si zamislite, da niste izvzeti iz krivde. To je dobrodelnost in tudi ponižnost.

Če trpite zaradi obrekovanja, potem se priklonite pred tem preizkusom. Kakšen pomen ima obrekovanje tega sveta za tebe? Če je tvoje vodstvo čisto, ali ti ne more tega Bog povrniti? Pogumno podpirajte ponižanje, ki jo je pred vas položil človek; bodite ponižno in spoznajte, da je le Bog veličasten in močan.

Oh, dragi Bog! Ali bo potrebno, da se Kristus vrne še drugič na Zemljo, da bi nas učil svoje zakone, ker jih je človek pozabil? Še enkrat bo moral prepoditi trgovce iz templjev, ker so zavrgli njegovo hišo, ki mi morala biti tem le za molitev? Ah, kdo ve? Oh, človeštvo, če bi Bog daroval to milost še enkrat, ali ga ne bi zavrnili še enkrat?

Ali ga ne bi obtožili bogokletstva ker ponižal napuh modernih hinavcev?

Mogoče je tudi možno, da bi ga prisilili, da bi sledil poti na Golgoto še enkrat. Ko se je Mojzes povzpel na goro inai, da bi prejel božje zapovediso ljudje Izraela zapustili pravega Boga. Možje in žene so dali kakršno koli zlato so posedovali, da bi bil lahko narejen idol za njih, ki bi ga lahko častili. Civiliziran človek jih še posnemuje. Kristus je zapustil svojo doktrino vam in vam dal primer vseh vrlin, toda odvgli ste te primere in nauke. Vsak od vas, obremenjeni s strastjo, je naredil boga s skladu s svojimi željami; za nekatere, krvavega in strašnega, za druge, nezainteresiranega za interese sveta. Neglede pa je bog, ki ste ga ustvarili, še vedno zlato tele, ki ga vsak prireja svojim lastnim okusom in zamislim.

Moji prijatelji, moji bratje in sestre, prebudite se! Naj glasovi Duha odmevajo v vaših srcih. Bodite radodarni in dobrodelni brez bahanja, z drugimi besedami, delajte dobro s ponižnostjo. Naj vsak od vas, malo po malo, začne rušiti oltarje, ki jih je vsak postavil za svoj napuh. Če ste pravi Kristjan boste posedovali kraljestvo resnice. Ne dvomite še naprej v dobroto Boga, ko vam On daje tako veliko dokazov za to dejstvo. Mi smo prišli, da pripravimo pot, da se lahko prerokbe izpolnijo. V nekem možnem prihodnjem času, ko vam Bog da bolj odmevajoč prikaz Svoje blagosti, bodo morda njegovi zemeljski seli odkrili, da ste se zbrali v veliki družini. Upalo se je, da bodo do takrat vaša srca postala nežna in mila, da boste vredno slišati božanske besede, ki jih bo ponudil. Naj Izbranec opazi le lovorike na svoji poti, ki je bila položena tja z vaše strani, ko ste se vračali k dobrohotnosti, dobrodelnosti in bratstvu med ljudmi. Potem bo vas svet postal svetovni raj. Vendar pa, če ostanete neobčutljivi do glasov Duhov, ki so bili postlani, da očistijo in obnovijo vašo civilizirano družbo, ki je med drugim tudi bogata v znanosti, je tako revna in plemenita z občutji, potem na žalost ne bo nič več ostalo za vas kot le solze in stoki nesreče. Toda to se ne bo zgodilo! Vrnili se boste k Bogu Očetu in vsi mi, ki smo prispevali k izpolnitvi njegovih želja se bomo združili skupaj v petju himne zahvale za njegovo brezmejno dobroto, kot tudi za slavljenje njega skozi vse prihajajoče čase. Tako naj bo. LACORDAIRE (Constantine, 1863).

12. Človeštvo, zakaj se pritožuješ nad bedo, ki ste ji jo sami nagrmadili s svojimi rokami? Zaničujete sveti in božansko moralo Kristusa, torej ne bodite presenečeni, da bo časa nereavičnosti začetal kipeti na vseh straneh. Koga je potrebno kriviti, če ne vas same, ki ste nenehno poizkušali poteptati drug drugega? Nemogoče je biti srečen brez vzajemne dobrohotnosti; toda kako dobrohotnost soobstaja skupaj z napuhom? Napuh! To je temelj vseh vaših težav. Sebe uporabite za uničenje napuha, če ne želite nenehno za vedno ohranjati teh usodnih posledic.

Samo ena pot obstaja, ki se ponuja za ta namen, toda ta je zanesljiva: vzamite Kristusaov zakon kot vaše nespremenljivo pravili, ki vas vodi, ta isti zakon, ki je bil odrivan ali potvorjen v svoji interpretaciji.

Zakaj zadržujete to, kar sije in očara oči v višjem spoštovanju kot to, kar se dotika srca? Zakaj delate iz pregreha obilja objekt vašega prilizovanja, ko pa ste prezirljivi do resničnih zaslug, ko so te skrite? Kadarkoli se pojavi bogat pokvarjenec pojavi, pa čeprav je izgubljen v telesu in duši, se vsa vrata odprejo in vsi hitijo, da mu izkažejo pozornost; ko pa se božanski osebi, ki živi od svojega dela le stežka pove dober dan! Če bi se pozornost, ki jo kažemo drugim merila z zlatom, ki ga posedujejo ali z imenom, ki ga uporabljajo, kakšen interes naj bi le-ti imeli v popravljanju svojih napak?

Toda bilo bi zelo drugače, če bi mnoge ponižujoče in nemoralne prakse preko katerih se je šlo, bile obsojane s strani javnega mnenja kot je nezadostna revščina. Toda napuh se kaže vedno popustljiv do vseh, ki se mu dobrikajo. Pravite, da je to stoletje pohlepa in denarja.

Onstran dvoma, toda zakaj dovolite, da materialne potrebe zasenčijo vap dober čut in razum? Zakaj si mora vsakdo želeti, da bi se postavil nad brata? Družba dandanes trpi od posledic tega dejstva.

Nikoli ne pozabite, da je to stanje odnosov vedno znak moralnega razpada in pojemanja. Ko napuh doseže skrajnosti je to znak za neizbežen padec, saj Bogu nikoli ne spodleti, da bi kaznoval arogantne. Če jim včasih dovoli da se vzdignejo, je to le zato, da jim da čas za meditacijo in popravilo njihovih poti pod udarci, ki so od časa do časa prišli udrit njihov napuh, da služi kot opozorila. Toda namesto, da bi postali ponižni, se uprejo. Torej kadar je čaša polna, bo Bog povzročil, da se spustijo in glede na to kako visoko so se dvignili, bolj grozen bo njihov padec.

Trpeče človeštvo, katerega sebičnost je pokvarila vse stvari, prosimo vas, da obnovite vaš pogum ne glede na vse. V svoji neskončni milosti vam je Bog poslal močno zdravilo za vse vaše bolezni, nepričakovano pomoč za vse vaše nadloge. Odprite svoje oči v luč! Tukaj so duše teh, ki več ne živijo na Zemlji, ki so vas prišli klicat v izpolnitev vaših resničnih obveznosti. Povedali vam bodo, z izkušenim glasom, da v primerjavi med večnostjo postanejo puhlost in veličina te prehodne izkušnje le malenkostna in nepomembna. Zato je navjeličastnejši ta, ki je bil najponižnejši med najbolj ponižnejšimi na vašem svetu; tisti, ki je najbolj ljubil svoja sotovariška bitja, ta bi najbolj ljubljen v Nebesih. Če močni na Zemlji zlorabljajo svojo avtoriteto, bodo ponižani na položaj obugljivosti svojim lastnim slugom in nenazadnje, ponižnost in dobrodelnost, ki sta kot dva brata, ki gresta z roko v roki, sta najbolj učinkoviti sredstvi pridobivanja milosti pred Njim, ki je Večen. - ADOLF, Bishop of Argel (Marmande, 1862).